Natalija Nanevska Đuričić * Novo: 314 * 2. del sage POZABLJENI

PRIHAJA 2. del sage Pozabljeni

Ph RED, 2013-014

pustolovsko-fantazijska saga, za bralce od druge in tretje triade do odraščajočih in odraslih

urednica Tadeja Zupan Arsov

Pravijo, da je skrivnost, ki jo pozna samo en človek, najbolj varna skrivnost na svetu.

Avalon je bil samo uvod. Dvakrat. Zdaj, v drugi knjigi, se po vrtiljaku številk in igrivosti prijatelji z Beti spustijo ali prestavijo v osrčje Afrike. Kongo nudi zavetje paralelnemu svetu potnikov, prav posebni združbi z jasnimi pravili, v katera se bo s svojimi podvigi vključila Beti. Prva, ki bo vstopila v črnino 314 – piramide, ki je … kaj pravzaprav? Vsi imajo skrivnosti, a tudi tiste pri Novakovih se začnejo bliskovito razkrivati.

Glavna junakinja, še 13-letna Beti, se je s pustolovske poti v pozabljeni paralelni svet Avalona iz 1. knjige vrnila v Ljubljano. Za hip je mislila, da se bo njeno življenje vrnilo na ustaljene tire. A dogodki, ki jih je doživela, in bitja, ki jih je srečala, je niso mogla pustiti pri miru. Tako se Beti odloči, da bo svojo skrivnost delila – in vrstniki so najboljša družba. S tem sproži dogodke, ki njo in tri njene prijatelje ponesejo na drugo potovanje – naravnost v svet potnikov skozi čas. Tokrat se sicer znajdejo v realnosti, podobni naši, in v našem času, toda v popolnoma drugačnem svetu.

V drugi knjigi iz sage Pozabljeni spoznavamo skrivnostni svet potnikov, sodobno organizirano družbo, ki obstaja vzporedno s svetom, kot ga poznamo. Družina Novak pa pred našimi očmi tudi začne razgrinjati svojo skrivnostno preteklost in razumevati prerokbe o prihodnosti. Vse skupaj steče skozi buren vrtiljak številnih številk, pa Plečnikove arhitekture v Ljubljani, in pradavnih mitoloških zgodb, ki mlade iz Ljubljane ponesejo v srce Afrike. Predvsem pa je tu seveda … 314.

Obsežno besedilo (413 strani), ki na živopisnem ozadju arhitekture, zgodovine, mitologije in divje narave razvija temeljno zgodbo o odraščanju ter moči odločitev pri otrocih in odraslih. Seveda se izkaže, da so odrasli so v svojih razmislekih in postopkih nemalokrat tako ali še bolj nebogljeni kot otroci, ki s svojo neustrašnostjo vedno znova dokažejo, da jim gre zaupati prihodnost.

 »Odločna najstnica Beti je do solz intenzivno podoživela vse občutke, ko se je lotila pisanja in potem branja zahtevanega poročila o Avalonu (obupna slovnica gor ali dol). Tako se je tudi knjige z naslovom 314 najbolje lotiti – ne enkrat. Vsaj dvakrat, raje trikrat. Prvič jo požreš. In zadržuješ dih do konca. Drugič se ti vse skupaj šele dobro zloži, ker prvič padeš nekajkrat … noter. Tretjič neskončno uživaš. Ne povem pa, kaj se zgodi pri četrtem branju! Res težko pričakujem … tretjo knjigo.« TZA

IZ KNJIGE

»Največja napaka vašega učnega sistema je, da svoje učence obravnavate kot idiote,« je razlagal njen učitelj. »Če je to, kar praviš o vaši učni snovi, res, me preseneča, da niste vsi že umrli od dolgčasa. Sploh pa Schrödinger ni zares zaprl tiste mačke v škatlo, temu se samo tako reče. Uporabil jo je kot prispodobo, da bi svojo teorijo lahko pojasnil tistim butljem na akademiji.«

POVZETKI 4 delov sage POZABLJENI

 I. knjiga – “obleganje”

Beti je na videz čisto običajno dekle, najbolj varno se počuti v mestnem okolju. Obiskuje sedmi razred, ima za odtenek preživahnega brata in prve drobne težave v ljubezni. A vse zbledi kot res dolgočasna epizoda, ko … po naključju ponikne v paralelni svet in se znajde v nekih drugih časovnih koordinatah. Še najbolj podobnih času in prostoru kralja Arturja. Se je vse začelo, ko je njen brat pojedel jabolko? Se bo vse končalo, če se tako odloči sama? Ji bo uspela vrnitev? Bo izginila vedno, ko bo odprla kakšno res zanimivo knjigo?

Odpotuje v svet, ki jo s svojo divjo bajeslovnostjo začara bolj, kot si je pripravljena priznati.

 II. knjiga – “vračanje”

Pravijo, da je skrivnost, ki jo pozna samo en človek, najbolj varna skrivnost na svetu.

Ko se je vrnila v Ljubljano, je Beti mislila, da se bo njeno življenje vrnilo na ustaljene tire. A dogodki, ki jih je doživel, in bitja, ki jih je srečala, je niso mogla pustiti pri miru. Tako se Beti odloči, da bo svojo skrivnost delila še z nekom. S tem sproži dogodke, ki njo in tri njene prijatelje ponesejo na drugo potovanje – naravnost v svet potnikov. Tokrat je sicer v naši realnosti in našem času, toda v popolnoma drugačnem svetu

V drugi knjigi bomo torej spoznali skrivnostni svet potnikov, sodobno organizirano družbo, ki obstaja vzporedno z nami. Obenem bomo tudi bolje spoznali družino Novak, njeno skrivnostno preteklost in nejasne prerokbe o njeni prihodnosti.

 III. knjiga – “iskanje”

Betijina dejanja na prvih dveh potovanjih imajo na koncu druge knjige presenetljivo posledico, ki osupne celo samega Myrddina – Merlina, in ki Beti prisili, da gre na svoje tretje potovanje. Kot vedno popolnoma nepripravljena, se Beti znajde v Puščavi, svetu, ki ga lahko obiščejo samo izbranci in iz katerega se nikoli nihče ne vrne. Med iskanjem relikvije, ki je že tisočletja izgubljena, se Beti spopada ne samo z realnimi nevarnostmi, temveč tudi z vprašanji o lastni usodi, za katero se zdi, da nikoli ni bila v njenih rokah.

 IV. knjiga – “žrtvovanje”

Kot vse tovrstne zgodbe se tudi naša konča z epskim spopadom med silami teme in svetlobe. V tej končni bitki so Beti, njena družina in njeni prijatelji najbolj krhke figure v rokah izkušenega šahista. A včasih ravno kmetje v šahu in pehota v vojski določijo izid bitke.

 ***

Natalija Nanevska Đuričić

Leta 1965 je bila rojena arhitektka, katere literarni prvenec Otroci Avalona iz sage Pozabljeni je bilo izjemno, presenetljivo in suvereno delo. Mladinska saga je zahteven projekt, ki se ga je lotila Natalija z bogatim znanjem, s sočnim besednim zakladom, ki ni iz njenega maternega jezika, in s študiranjem stvarne literature, ki je na voljo o mitološki preteklosti številnih narodov. Izjemen pripovedni lok, ki kipi od pisateljičine domišljije, je v slovenski literaturi redkost, pravzaprav je edinstven. V zahtevne čevlje pustolovsko-fantazijskega žanra je avtorica vstopila suvereno, a elegantno, ter z njimi pogumno, radovedno in neustrašno pretekla, ne samo prehodila, pot skozi svojo prvo knjigo, in je zdaj pripravljena na enak ali še intenzivnejši tempo za drugi del sage z naslovom 314.

Njeno življenje je bilo od malega zaznamovano z branjem in s pripovedovanjem, nadobudno pesniško kariero pa je prostovoljno zaključila, kot pravi, ko je v mladosti prebrala stihe Sergeja Jesenina. Natalija od 90-ih let živi v Ljubljani, z možem sodelujeta v arhitekturnem biroju, imata sina in hčerko. Slednja,študentka zadnjega letnika arhitekture, je postala tudi oblikovalka naslovnice za drugo knjigo.

Avtorica je spisala pustolovsko literaturo v najboljši možni formi za 21.stoletje: kot če bi Carlos Ruiz Zafon po svoji nagrajeni zgodbi (The Prince of Mist, 1993), nadaljeval z obsežnimi deli za mladino. Avtorica Natalija N. Đuričić je šla pogumno po težji poti: najprej 4 obsežna dela, potem pa nas nemara nagradi s kratko zgodbo, spet tudi za mlajše bralce, ki jo bomo z zadržanim dihom prebrali tudi odrasli. Iskreno rečeno ne vidim primerjave s slovenskimi avtorji; a ker se pritožujemo, da otroci ne zmorejo več brati Toma Sawyerja, jim ponujamo rešitev: lahko berejo Natalijo Nanevsko Đuričić. Seveda je kot najboljši primerki žanra njena literatura še kako odraz časa, v katerem je nastala, in metafora za silno izgubljenost človeka, ki se mora začeti zavedati vsega bogastva, ki je okrog njega, da bo lahko preživel v hitro vrtečem se svetu.